“Pod pritiski permisivne paradigme in zaradi pretirane birokratizacije, kjer je prav vse potrebno določiti na podlagi uredb, zakonov in predpisov, sta posledično šola in vrtec izgubila strokovno funkcionalno avtonomijo in integriteto,” je na znanstveni konferenci s področja vzgoje, izobraževanja in duševnega zdravja poudaril Sebastjan Kristovič, organizator spletne konference in strokovnjak s področja vzgoje otrok.
“Birokratska inferiornost za kakovostno poučevanje in vzgojo ni samo nekaj izredno škodljivega, ampak uničuje samo identiteto in dostojanstvo učiteljskega in vzgojiteljskega poslanstva. Učiteljski in vzgojiteljski poklic ni samo še en poklic izmed poklicev – ampak je bolj poslanstvo, kot poklic. Ne samo da se živi od tega poklica, ampak se živi tudi zanj,” je v otvoritvenih besedah poudaril Kristovič.
Na konferenci je sodelovalo 15 strokovnjakov, ki so predstavili najnovejše strokovne in znanstvene izsledke s področja vzgoje, izobraževanja in duševnega zdravja. Slušateljev je bilo več kot tisoč.
“Birokratska inferiornost za kakovostno poučevanje in vzgojo ni samo nekaj izredno škodljivega, ampak uničuje samo identiteto in dostojanstvo učiteljskega in vzgojiteljskega poslanstva.”
— Sebastjan Kristovič
Duševno zdravje otrok in mladostnik zadnjih desetih let drastično pada
Na konferenci so med drugim spregovorili o tem, da duševno zdravje otrok in mladostnikov v zadnjih desetih letih drastično pada. Velik delež pri tem ima način preživljanja prostega časa in pretirana uporaba digitalnih medijev. Mladostniki povprečno vsak dan 5 ur svojega časa porabijo na pametnem telefonu.
To npr. pomeni, da v obdobju 70 let posameznik dobrih 14 let preživi tako, da gleda v telefon. Ob tem pa ne smemo pozabiti časa, ki ga še dodatno preživi pred računalnikom, televizijo, tabličnim računalnikom ipd. Velik negativni vpliv na duševno zdravje imajo tudi računalniške igre.
Visoka rast porabe zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj pri mladih
Kot je bilo izpostavljeno na spletnem dogodku, poročila iz zadnjih let razkrivajo, da je samomorilno vedenje drugi največji vzrok smrti med 15. in 29. letom starosti. Od leta 2008 do leta 2015 se je število obravnav otrok in mladostnikov zaradi duševnih in vedenjskih motenj povečalo za 71 odstotkov. Vsako leto je hospitaliziranih več kot 500 otrok in mladostnikov zaradi duševnih stisk. Različne raziskave v Evropi ugotavljajo, da se je v zadnjih 25 letih porast duševnih bolezni zvišala za 64 odstotkov (do 18 leta starosti).
Poraba zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj pri osebah, mlajših od 20 let, se je v obdobju od leta 2008 do leta 2015 povečala za 48 odstotkov. Najbolj se je povečala med mladostniki med 15. in 19. letom starosti, saj je bila leta 2015 za 73 odstotkov večja kot leta 2008. V tem starostnem obdobju je bila (med 15. in 19. letom) je bila največja poraba antidepresivov. Ti so pri dekletih predstavljali kar 85 odstotkov porabe vseh zdravil, namenjenih zdravljenju duševnih in vedenjskih motenj.
To je samo nekaj delčkov zaskrbljujočih podatkov, ki so jih strokovnjaki obravnavali in iskali rešitve. Predavatelji so si bili edini v tem, da je na področju duševnega zdravja in vzgojno-izobraževalnega procesa nujno potrebno sprejeti in uvesti številne sistemske rešitve.
“Tovrstno problematiko so zaznali tudi na Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) in fakulteti Alma Mater Europaea – ECM, ki financirata zelo pomemben triletni nacionalni projekt, v okviru katerega je bila organizirana konferenca,” je poudaril Kristovič.
Vir: Siol.net
