Predstavljamo vam enkraten inovativni študijski program Logopedagogike, ki je namenjen izpopolnjevanju znanja na področju vzgoje in izobraževanja. Ta akreditirani program uživa mednarodno veljavnost in je bil potrjen pri NAKVIS (Nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu).
Namen raziskovalnega projekta je bil vzpostaviti celostni pristop v vzgoji in izobraževanju, v navezavi na kakovost življenja in duševno zdravje. Zato smo v okviru študijskega programa Logopedagogika pripravili celovite sistematične rešitve za izboljšanje vzgojno-izobraževalnega procesa v slovenskem prostoru. Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) je prepoznala pomembnost in potencial projekta ter ga tudi odobrila.
- Sistematične rešitve vzgojno-izobraževalnega procesa -
Projekt ponuja celovite sistematične rešitve za izboljšanje vzgojno-izobraževalnega procesa v slovenskem prostoru.
- Nujnost izobljšav zaradi posledic škodljive posledice permisivne vzgoje -
Zaradi raznovrstnih posledic permisivne vzgoje logopedagogika predstavlja nujnosti izboljšav vzgojno-izobraževalnega sistema v slovenskem prostoru.
- Pristop v vzgoji in izobraževanju v navezavi na kakovost življenja in duševno zdravje -
Logopedagogika vzpostavlja celostni pristop v vzgoji in izobraževanju, v navezavi na kakovost življenja in duševno zdravje.
- Proces v katerem bo posameznik svoje življenje doživljal osmišljeno in izpolnjeno -
Cilj logopedagoškega procesa je čustveno-socialno delujoč in etično ozaveščen posameznik zadovoljen s seboj in se zaveda odgovornosti za svoje življenje in svet v katerem živi.
Logopedagogika je utemeljena na Franklovi antropološki naravnavi k razumevanju človeka (logoterapija/eksistencialna analiza) in na temeljnih usmeritvah izobraževanja, ki jih podaja Unesco; še posebej sta v ospredju četrti in peti steber: Učiti se biti in učiti se postati.
Predstavniki permisivne paradigme na področju vzgoje in izobraževanja otroka dojemajo predvsem kot razumsko, racionalno bitje, kjer so v ospredju otrokove želje in potrebe. Otroka se ne sme v ničemer omejevati, vse se mu mora dati na izbiro, starši oz. svet odraslih so nekakšni dežurni izpolnjevalci otrokovih želja in potreb. Velik napor gre v to smer,…
Maribor, 4. 12. 2020 – Znanstvena konferenca s področja vzgoje, izobraževanja in duševnega zdravja “Živimo v zgodovinskem obdobju, ko t. i. razviti svet še nikoli ni živel v takšnem blagostanju. Obenem pa še nikoli ni bilo toliko duševnih stisk, duševnih obolenj, depresij, anksioznosti, motenj hranjenja, agresije ter kemičnih in nekemičnih zasvojenosti,” je na konferenci poudaril izr. prof.…
»Vzgoja je pomembnejša od izobrazbe! Vzgoja – ne sodnik, ne vojak, ampak človek!« (Jean-Jacques Rousseau). Pred nekaj desetletji je ekspertna skupina določila temeljne smernice vzgojno-izobraževalnega sistema v slovenskem prostoru. Ena izmed ključnih programskih usmeritev je bila, da se v predšolskem obdobju otroke vzgaja, v šolskem pa (še samo) izobražuje. Celotna vzgojno-izobraževalna paradigma je v teh…
Novo razvojno obdobje, ki ga zaznamuje vstop v osnovno šolo, pomeni tako za otroka kot tudi za starše pomembno prelomnico v življenju. Strokovnjak na področju vzgoje Sebastjan Kristovič ob tem poziva starše, naj imajo do novega poglavja v otrokovem procesu odraščanja umirjen odnos. “Otrok naravnanost staršev na nezavedni ravni vedno ponotranji. Če starše ob šolskem…
Na predavanjih strokovni delavci in starši velikokrat zastavijo vprašanje, zakaj je do vsega tega sploh prišlo, kje so vzroki za tako problematično stanje na področju vzgoje in izobraževanja, zakaj je na tem področju takšna zmeda, zakaj se starši počutijo nemočne, zakaj starši in vzgojno-izobraževalni sistem niso kos otrokom ipd. Še posebej se to vprašanje zaostri…
Zadnje čase je v različnih medijih veliko prispevkov na temo duševnih stisk in duševnega zdravja otrok in mladostnikov. Klinični centri, pišejo, že dolgo niso več kos izrednemu povečanju hospitalizacij. Beremo: »V zadnjem času sprejemajo samo otroke in mladostnike, ki si hočejo vzeti življenje. Teh je vse več. V UKC Maribor, kamor prihajajo predvsem mladi s…
Ker imajo digitalni mediji in zasloni v otroštvu na možgane praktično identičen vpliv kot trde droge, se za nezdravo uporabo zaslonov vedno bolj uporabljajo izrazi “digitalni heroin”, “digitalni kokain” ali “elektronski kokain”. V prvem delu prispevka smo izpostavili, da je zaslonska zasvojenost postala nekaj tako vsakodnevnega in normalnega, da je starši sploh ne opazijo več…
»Ko se vklopi zaslon, se izklopi odnos,« je na moje razglabljanje o škodljivih posledicah zaslonov, med pogovorom na sprehodu na Piramido, podala kratek komentar moja žena, ki je poklicna psihoterapevtka in veliko dela z mladostniki. Kaj nam pove to, da praktično vsi ustanovitelji, lastniki in ljudje na ključnih položajih v najuspešnejših informacijskotehnoloških podjetjih, še posebej…
Česarkoli se v življenju lotimo, vedno imamo pred očmi nek cilj. Če se usedemo v avto, imamo jasen namen, kam želimo priti. Kirurg za operacijsko mizo ima natančno izdelan cilj, kaj želi s to operacijo doseči. Ko profesor vstopi v predavalnico, ima do potankosti izdelane vsebinske cilje, ki jih bo tekom predavanj dosegel. Znanstveniki, ki…
Na predavanjih strokovni delavci in starši velikokrat zastavijo vprašanje, zakaj je do vsega tega sploh prišlo, kje so vzroki za tako problematično stanje na področju vzgoje in izobraževanja, zakaj je na tem področju takšna zmeda, zakaj se starši počutijo nemočne, zakaj starši in vzgojno-izobraževalni sistem niso kos otrokom ipd. Še posebej se to vprašanje zaostri…
“Pod pritiski permisivne paradigme in zaradi pretirane birokratizacije, kjer je prav vse potrebno določiti na podlagi uredb, zakonov in predpisov, sta posledično šola in vrtec izgubila strokovno funkcionalno avtonomijo in integriteto,” je na znanstveni konferenci s področja vzgoje, izobraževanja in duševnega zdravja poudaril Sebastjan Kristovič, organizator spletne konference in strokovnjak s področja vzgoje otrok.
Koronakriza odnosno dinamiko potencira v skoncentrirani in intenzivirani obliki. Obenem je koronakriza tudi test naših odnosov in kakovosti življenja
Sebastjan Kristovič je doktoriral iz področja logoterapije na interdisciplinarnem doktorskem študijskem programu in je izredni profesor psihologije in raziskovalec iz področja logoterapije, vzgoje ter celostnega vzgojno-izobraževanega procesa in kakovostnega učenja.
Jasmina Kristovič je magistrica zakonskih in družinskih študij. Magistrirala je iz področja zasvojenosti z internetno spolnostjo v povezavi z družinskimi odnosi. Zaključila akreditirano izobraževanje za zakonskega in družinskega terapevta – psihoterapevtka.
Polonca Pangrčič je doktorirala na Pedagoški fakulteti v Ljubljani s področja poučevanje na razredni stopnji, kjer se je ožje usmerila na poučevanje nadarjenih otrok v osnovni šoli. Njeno znanstveno in raziskovalno delo obsega področje poučevanja nadarjenih učencev v osnovni šoli, različne družbene pojave in vplive na vzgojno-izobraževalni proces in poučevanje specifičnih skupin učencev znotraj redne osnovne šole.
znanstvena monografija
»Šola in vrtec sta v Republiki Sloveniji v veliki meri izgubila strokovno avtonomijo in integriteto. Pedagoško dostojanstvo klone pod pritiski sistemske permisivne paradigme, približevanje pomena in lepote novega znanja pa je postalo nepomembno. Še več, cilj nikoli ne bi smel biti samo izobrazba ali podano znanje, ampak tudi celovito razvita in integrirana osebnost. Pomen vzgoje se je v veliki meri izgubil,« ob zaključku projekta Holistični vzgojno-izobraževalni proces in krepitev duševnega zdravja poudarja prof. dr. Sebastjan Kristovič.
Otrok mora nujno pridobiti izkušnjo(e), da je življenje čudovito in vredno, da se je pa potrebno potruditi in lastnemu življenju dati smiselno vsebino in iz njega nekaj narediti.
