Logopedagogika je utemeljena na Franklovi antropološki naravnavi k razumevanju človeka (logoterapija/eksistencialna analiza) in na temeljnih usmeritvah izobraževanja, ki jih podaja Komisija Unesco (Delors); še posebej je v ospredju četrti steber: Učiti se biti.
Temeljni cilj logopedagogike je opolnomočen, čustveno-socialno delujoč in etično ozaveščen posameznik, ki je na bivanjski ravni zadovoljen s seboj in se zaveda odgovornosti za svoje življenje in svet v katerem živi. Takšen posameznik bo svoje življenje doživljal osmišljeno in izpolnjeno.
Raziskovalna skupina: izr. prof. dr. Sebastjan Kristovič, Jasmina Kristovič, mag. ZDŠ, Dr. Polona Pangrčič in red. prof. dr. Jurij Toplak
Projekt financira: Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, Alma Mater Europaea, Mednarodni inštitut za psihoterapijo in uporabno psihologijo.
Vsi se zelo dobro zavedamo raznovrstnih škodljivih posledic permisivne vzgoje in nujnosti izboljšav vzgojno-izobraževalnega sistema v slovenskem prostoru. Učitelji in vzgojitelji so v zadnjih letih oz. desetletjih izgubili dobršen del integritete in avtonomije, zato je njihovo delo/poslanstvo postalo izredno naporno in nehvaležno. Udejanjanje vzgojnega poslanstva v vzgojno-izobraževalnih institucijah se je v veliki meri razvodenelo v permisivni paradigmi, birokratizaciji, izpolnjevanju številnih predpisov, navodil in uredb ter izgubljanju avtonomije ter posledično identitete same šole oz. vrtca.
Permisivna vzgoja, ki je usmerjena v zadovoljevanje otrokovih želja in potreb, poplava obšolskih/obvrtčevskih dejavnosti, dojemanje in obravnava otroka, kot predvsem kognitivnega bitja in pretirana uporaba zaslonov povzročajo otrokom in posledično družbi nepopravljivo škodo.
Zaradi vseh navedenih razlogov smo pripravili celovite sistematične rešitve za izboljšanje vzgojno-izobraževalnega procesa v slovenskem prostoru.
“Pod pritiski permisivne paradigme in zaradi pretirane birokratizacije, kjer je prav vse potrebno določiti na podlagi uredb, zakonov in predpisov, sta posledično šola in vrtec izgubili strokovno funkcionalno avtonomijo in integriteto.”
Na podlagi kvantitativnih in kvalitativnih rezultatov bomo izvedli analizo trenutnega stanja, s pomočjo katere bomo ugotovili, v kolikšni meri se uresničujejo evropske smernice celostnega vzgojno-izobraževalnega procesa v slovenskem prostoru, ter določili najšibkejša področja, ki potrebujejo korekcijo.
Raziskala in verificirala se bo stopnja duševnega zdravja vezana na eksistencialno krizo in krizo smisla, noogene nevroze in kakovost življenja ter ugotovilo se bo, katera življenjska področja v največji meri ogrožajo kakovost življenja in duševno zdravje. na podlagi rezultatov poglobljenih znanstvenih/strokovnih
analiz bomo izdelali novo paradigmo celostnega vzgojnega in vzgojno-izobraževalnega procesa (v obliki obsežne znanstvene monografije in krajših brošur). V tej fazi bomo tudi pripravili celoviti izobraževalni program, ki bo namenjen staršem, otrokom, mladostnikom, učiteljem, vzgojiteljem,
Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter Zavodu RS za šolstvo in ki bo vseboval delavnice, šole za starše in seminarje. V zadnjem obdobju projekta bo potekalo izvajanje izobraževalnega programa (vseživljenjsko učenje/izpopolnjevanje, delavnice, šole za starše in seminarji), ki bo namenjen učiteljem, vzgojiteljem in staršem ter otrokom in mladostnikom.
Logopedagogika v svoji antropološki naravnavi vidi otroka oziroma človeka kot telesno, duševno in duhovno bitje. Duhovno ni mišljeno v religioznem smislu, ampak v znanstveno-antropološkem, gre za področja svobode, odgovornosti, ustvarjalnosti, kreativnosti, vrednot, itd. Kar pomeni, da bi tudi celoten vzgojno-izobraževalni sistem moral delovati v smeri, da bi zajemal vse tri razsežnosti.
Glavne smernice logopedagogike so: avtonomija, samostojnost, svoboda, odgovornost, samotranscendenca, empatija, noodinamika, kreativnost/ustvarjalnost, vrednote, identiteta, integriteta, intuicija, duševno zdravje, kakovost in smisel življenja.
Gre za holističen oz. celosten pristop (novost v družboslovni in humanistični znanosti), s čimer se logoterapija/eksistencialna analiza izogne vsakršnemu redukcionizmu in nihilizmu, ki ima za posledico dehumanizacijo in depersonalizacijo človeka. Kar pomeni zreduciranje človeka na nek skupek psiholoških in fizioloških mehanizmov.
“Pod pritiski permisivne paradigme in zaradi pretirane birokratizacije, kjer je prav vse potrebno določiti na podlagi uredb, zakonov in predpisov, sta posledično šola in vrtec izgubila strokovno funkcionalno avtonomijo in integriteto,” je na znanstveni konferenci s področja vzgoje, izobraževanja in duševnega zdravja poudaril Sebastjan Kristovič, organizator spletne konference in strokovnjak s področja vzgoje otrok.
Koronakriza odnosno dinamiko potencira v skoncentrirani in intenzivirani obliki. Obenem je koronakriza tudi test naših odnosov in kakovosti življenja
Novo razvojno obdobje, ki ga zaznamuje vstop v osnovno šolo, pomeni tako za otroka kot tudi za starše pomembno prelomnico v življenju.
Koronakriza odnosno dinamiko potencira v skoncentrirani in intenzivirani obliki. Obenem je koronakriza tudi test naših odnosov in kakovosti življenja
Koronakriza odnosno dinamiko potencira v skoncentrirani in intenzivirani obliki. Obenem je koronakriza tudi test naših odnosov in kakovosti življenja
Koronakriza odnosno dinamiko potencira v skoncentrirani in intenzivirani obliki. Obenem je koronakriza tudi test naših odnosov in kakovosti življenja
